Kako uravnavati svoja čustva?

Čustva so duševni procesi, s katerimi se vsak od nas srečuje verjetno vsak dan. Vedno se najde kaj, kar nas lahko razjezi, nam polepša dan, nas pozitivno ali negaitvno preseneti. Nekatera izmed čustev so jeza, strah, ljubezen, veselje, ljubosumje, zaničevanje. Vidimo, da so tako pozitivna kot negativna.

S čustvi doživljamo in izražamo naš vrednostni odnos do sveta, ljudi in samih sebe. Pomagajo nam, da preživimo in se prilagodimo okolju. Majo na primer, ko zagleda velikega psa, postane strah in lahko naredi dvoje: pobegne ali pa se sooči z njim. Pri tem gre za aktivacijsko funkcijo čustev, ki pomeni boj ali beg. Ko Maja zagleda psa, se v njenem telesu zbira energija, ki potem omogoči telesno aktivnost, torej da se sooči s psom.

Čustva nas tudi usmerjajo, da bi nam bilo prijetno in ugodno in bi se izognili neprijetnemu. Ko smo torej žalostni, nas žalost usmerja k temu, da pokličemo prijateja s katerim se pogovorimo in malo potarnamo, da se potem boljše počutimo in premagamo žalost. V tem primeru govorimo o motivacijski funkciji čustev. Čustva pa so zelo pomembna tudi v odnosih z drugimi, še posebej z njihovo komunikacijsko funkcijo. Drugim tako z nasmehom, gubicah v očesnih kotičkih in mogoče na licih, sporočamo, da smo veseli, še preden jim to dejansko omenimo. Preko neverbalnih znakov sporočamo svoje doživljanje in to doživljanje prepoznavamo tudi pri drugih. Zato je v komunikaciji vedno pomembno opazovanje sogovorca, saj lahko hitro zaznamo, če prihaja do neskladja med govorjenim in neverbalno komunikacijo.

Čustva pa lahko imajo tudi nefunkcionalno vrednost. Ponazorimo na primeru strahu, vendar z pajkom. Alen lahko že do najmanjših pajkov čuti zelo velik strah, da bo kateri splezal nanj in ga pičil. In ko kakšnega zagleda v bližini postane živčen, ne more se zbrati. Kadar pa se pojavi kakšen večji pa je lahko ta strah še močnejši in to lahko Alena ohromi. Ne more se premakniti, hitro in plitvo diha, lahko občuti slabost in se mu začne tudi vrteti. To se zgodi, ko so je izbrano čustvo preveč močno in zato ne sproži pravilne reakcije pri posamezniku, da bi se ta ustrezno odzval na situacijo. Čustvo pa tudi ni primerno glede na situacijo, saj vemo, da pri nas pajki niso tako nevarni in ogrožujoči, sploh ne ti, ki jih imamo doma po stanovanjih.

Poznamo tudi različne vrste čustev, ki jih lahko delimo glede na sestavljenost in tudi glede na moč in trajanje. Glede na sestavljenost poznamo enostavna čustva, ki jih je 8. To so: veselje, žalost, strah, jeza, sprejemanje, gnus, pričakovanje ter presenečenje. Jeza je čustvo, ki ga doživljamo v situaciji, ko nam nekaj preprečuje dosego našega cilja, ki smo ga zmožni doseči. Za test se Maja na primer veliko uči, a potem zaradi nezbranosti med pisanjem testa dobi slabšo oceno. Strah doživljamo, ko se počutimo ogroženo in se ne moremo zaščititi - spomnimo se na situacijo, ko Maja sreča psa. To je za njo ogrožujoča situacija, saj jo je pes ugriznil, ko je bila manjša. Ko dosežemo kakšen cilj je pri nas prisotno čustvo veselja. Maja si je zadala, da bo naslednji testi pisala 5, in ko je dobila to oceno je bila zelo vesela, da ji je uspelo. Poznamo pa tudi sestavljena čustva, ki so od prvih omenjenih ljubezen, ljubosumje in obup. Ljubezen je tako sestavljena iz čustev sprejemanja in veselja, ljubosumje pa iz čustev ljubezni in strahu. Obup pa sestavljata žalost in strah. Vidimo torej, da lahko sestavjena čustva razstavimo na najmanj 2 enostavni čustvi, enostavnih čustev pa ne moremo razstaviti. Ta čustva se tudi pojavijo najprej in jih doživljamo vsi.

images

Glede na moč in trajanje pa ob čustvih poznamo tudi afekte in razpoloženja. Afekt je zelo močno, kratkotrajno čustvo, kjer je zmanjšana zavest in se na nastalo situacijo odzovemo zelo močno. Primeri afektov so na primer bes, panika, groza, evforija. Razpoloženje je za razliko šibkejše in dolgotrajnejše čustveno stanje (nekaj ur, dni, mesecev) in je sled nekega čustva. Razpoloženje nima nekega objekta, nekaj na kar se čustveno navežemo, lahko pa predstavlja podlago za začetek čustva. Razpoloženje vpliva na naše odnose do drugih, na vedenje in aktivnost. Primeri razpoloženj so: vedrina, nezadovoljstvo, potrtost, tesnobnost. 

Pomembno je, da vemo, da lahko na svoja čustva vplivamo in jih uravnavamo. To lahko naredimo na tri načine.

  • 1. način je ta, da spremenimo razlago in vrednotenje situacije, ki pri nas izzove določeno čustvo. Maja lahko, ko zagleda psa, pomisli na to, da to ni pes, s katerim je imela slabo izkušnjo, da so psi različni in da ji ne bo nič naredil, če bo šla mirno mimo.
  • 2. način je ta, da poskušamo vplivati na odzive telesa. Maja lahko tako začne počasi in globoko dihati, ko se sreča s kakšnim psom, da umiri svoje telo.
  • 3. način pa je ta, da spremenimo izražanje. Maja se lahko tako proba psu, ki laja, nasmejati, se zravna in sprosti svojo držo.

Čustva so torej vseh vrst, imajo različne funkcije, a najbolj pomembno je, da nam pomagajo pri prilagoditvi na okolje in lahko na njih vplivamo. Nekatera izmed čustev, ki jih nismo podrobneje omenili, so še sprejemanje, zavračanje, presenečenje, pričakovanje, zavist, razočaranje, zaničevanje, zaljubljenost.

Zanimiv film, ki si ga lahko ogledaš na temo čustev je animiran film Vrvež v moji glavi (angl. Inside Out). Film nam pokaže zanimiv vpogled v misli mlade Riley, ki preko čustev nadzorujejo njeno vedenje.

1501699051743247504

Katera čustva pa najpogosteje doživljaš ti? Kateri način uravnavanja čustev je najlažji?

#veskamgres

0 Responses

  1. […] Čustva sem tudi razdelila na enostavna in sestavljena čustva, ob teh dveh kategorijah poznamo tudi afekte in razpoloženja. Kakšna je razlika med njimi si lahko prebereš tukaj. […]

Leave a comment

You must be Logged in to post a comment.