Motivacija

Motivacija je proces v nas, ki sproži naše delovanje, nas vzpodbuja in vzdržuje naše delovanje, hkrati pa nas usmerja tudi proti ustreznemu cilju. Brez motivacije bi torej mirovali, nobene stvari ne bi naredili do konca, ne bi si postavljali ciljev in jih tudi ne bi uresničevali. Pomembna je tako na šolskem področju, kot tudi v našem vsakdanu.

Poglejmo si kako motivacija deluje. Najprej obstaja neka potreba. To je stanje neravnovesja v našem organizmu. Pomeni, da nam nekaj manjka ali da imamo česa preveč. Lahko gre za snovi v telesu ali informacije v nas. Kako je z našimi potrebami, katere so zadovoljene in katere ne, nam povedo naša čustva in občutki.

Primer: v želodcu nas stiska in ugotovimo, da smo lačni.

Potreba nas nato usmeri proti oblikovanju cilja. Cilj je predmet ali situacija, za katero pričakujemo, da bo zadovoljila to našo potrebo. Na oblikovanje cilja vplivajo naše želje in čustva, ki ta cilj naredijo specifičen.

Primer: jedeli bi pico.

show

Cilj pa ni nujno pozitiven oziroma nekaj čemur se želimo približati. Lahko je naš cilj takšen, ki pri nas vzpodbuja izogibanje.

Primer: če smo se preveč najedli, bo naš cilj, čim prej iti od vse hrane, saj se v takšnem okolju takrat ne počutimo dobro. 

Pred oblikovanjem cilja se torej vključijo še naše želje. Vplivajo na to kako in na kakšen način lahko zadovoljimo potrebo in dosežemo cilj. Če je to hitro, počasi, kaj točno si želimo. Cilj je tako prilagojen nam in tudi bolj privlačen za nas.

Primer: jedli bi margerito z več sira.

Potreba in cilj se nato povežeta v motiv, ki v nas spodbudi aktivnost in nas žene v določeno vedenje, takšno vedenje, da bomo torej dosegli cilj, ki smo si ga zadali. Motiv je torej nekakšna gibalna sila, deluje namerno in ravno zato pridemo do cilja.

Primer: ker smo lačni in si želimo pico, margerito z več sira, pokličemo picerijo in naročimo dostavo.

Vsi ti elementi (potreba, želja, cilj, motiv) se povežejo v motivacijski proces. Motivacijski proces našega primera bi bil: smo lačni - jedli bi pico - pico z dodatno koruzo - pokličemo picerijo in naročimo dostavo - pojemo pico - nismo več lačni.

To je primer motivacije iz vsakdanjega življenja. Ti, ki se še šolaš, pa verjetno motivacijo največkrat povezuješ z učenjem. Ta motivacija je učna oziroma delovna motivacija. Gre za dejavnike, ki spodbujajo in usmerjajo tvoje učenje ali delo, hkrati pa določajo tudi trajanje, kakovost in intenzivnost tvojega početja. Pomembno je, da je motivacija na neki srednji ravni, da torej ni prenizka niti previsoka. To namreč zmanjšuje tvojo učinkovitost pri učenju ali delu. Na tvojo uspešnost pri učenju vplivata dve motivaciji: zunanja in notranja.

kaplan1

Zunanja motivacija so na primer: dobre ocene, preživljanje časa s prijatelji, pohvala, nagrada od staršev, končni uspeh

Notranja motivacija pa je tvoja želja po tem, da izveš nekaj novega, da dobro obvladaš določeno snov, tvoje zanimanje za predmet.

Razlika med tema dvema motivacijama je v tem, od kod izvirajo cilji in spodbude za tvoje učenje ali delo. Pomembno je, da sta prisotni obe motivaciji, saj bo tako tvoje učenje bolj učinkovito. Če se boš pa učil/a zaradi notranje motivacije bo to, kar se boš naučil/a bolj stabilno in si boš zapomnil/a za dlje časa.

 motivation-for-7-day-diet

Kako pa je s tvojo motivacijo pri učenju?

Veš kam greš? #veskamgres

No Comments Yet.

Leave a comment

You must be Logged in to post a comment.