Mladostništvo ali puberteta?

Za obdobje po otroštvu slišimo različna imena. Nekateri te osebe imenujejo mladi, mladina, drugi pubertetniki, najstniki, tudi mladi odrasli. Ampak ali puberteto res lahko enačimo z obdobjem najstništva? Ali je mladostništvo enako kot puberteta?

Sopomenka mladostništva je adolescenca, ki izhaja iz latinske besede adolescere in pomeni dozorevati.

Puberteta pa označuje obdobje pospešenega telesnega razvoja, katerega cilj je doseganje reproduktivne zrelosti. Sovpada z delom mladostništva, ki ga imenujemo zgodnje mladostništvo.

Mladostništvo je torej razvojno obdobje med obdobjem otroštva in obdobjem odraslosti, med približno 11. in 24. letom. Začne se s poznim otroštvom in se zaključi z zgodnjo odraslostjo, vključuje tudi obdobje pubertete. V zadnjem obdobju (okrog leta 2000) je bilo med mladostništvom in odraslostjo dodano tudi obdobje prehoda v odraslost, tako da naj bi bilo mladostništvo samo do 18. leta. Se pa zgornje meje mladostništva med različnimi avtorji v razvojnopsiholoških vodah razlikujejo, z razvojem sodobne družbe so se meje tudi pomikale vse bolj navzgor.

leta  obdobje
11 - 14 let  zgodnje mladostništvo
14 - 16 let  srednje mladostništvo
16 - 18 let  pozno mladostništvo
18 - 25, 27 let prehod v odraslost

 

Vsako obdobje v življenju človeka ima določene naloge in zahteve, ki naj bi jim človek sledil in mu doseganje tega omogoča lažje delovanje v življenju še naprej. Te naloge so rezultat telesnega razvoja, družbenih zahtev za določeno obdobje v okolju, tudi osebnih aspiracij in vrednot posameznika samega.

Slovenska avtorja Horvat in L. Magajna sta za razvojno obdobje mladostništva opisala naslednjih 8  razvojnih nalog:

  1. ustvarjanje zrelejših odnosov z vrsniki
  2. oblikovanje svoje spolne vloge in spolne identitete
  3. sprejemanje in učinkovito uporabljanje svojega telesa
  4. oblikovanje čustvene neodvisnosti od staršev (izpostavljeno medsebojno prilagajanje na spremembe v odnostih tako mladostnikov kot staršev)
  5. pripravljanje na zakon in družinsko življenje (izpostavljena je predvsem empatija, izražanje čustev, reševanje medsebojnih konflikotv)
  6. oblikovanje odnosa do dela in priprava na poklicno udejstvovanje
  7. oblikovanje lastnega sistema vrednot in etičnih načel
  8. želja in sposobnost opravljanja družbeno odgovornih dejavnosti.

Mladostništvo se pri vseh mladostnikih povezuje s telesnimi spremembami, se pa med družbami razlikujejo zahteve, ki jih imajo starši in okolje do mladostnikov. Ravno zato so tudi zgornje meje spremenljive in ne toliko poenotene. Nekaterim na primer več pomeni pravno legalno merilo (v Sloveniji je to 18 let), ekonomsko (ekonomska samostojnost in neodvisnost od primarne družine), lahko tudi psihološko merilo, ki se nanaša na razrešitev vseh zgoraj omenjenih nalog mladostništva.

 

Vir: Zupančić, M. (2009). Opredelitev razvojnega obdobja in razvojne naloge v mladostništvu. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (511–545). Ljubljana: Založba Rokus Klett.

No Comments Yet.

Leave a comment

You must be Logged in to post a comment.